Po namigu prijateljev s Krka o zanimivi potopljeni barki blizu otočka Galun pri Stari Baški na Krku, in po nekaj dnevih poizvedovanj smo se tehnični potapljači Nova subovega TXR Teama Slovenija odločili, da si gremo zadevo ogledati, oziroma, da organiziramo potop na ta »neznani« wreck. Dogovorili smo se z Igorjem iz Pinezićev in Dejanom iz Krka za lokacijo in prevoz z barko in se v soboto 18. 06. 2011 odpravili na potop. Seveda smo v vmesnem času pridobili še nekaj podatkov o barki, čeprav so si informacije nasprotovale. Šlo naj bi za manjšo tovorno barko, ki je prevažala les in naj bi se v močnem neurju z južnim vetrom potopila leta 1960 v neposredni bližini otočka Galun pri Stari Baški na Krku. Kot datum brodoloma domačini pomnijo 1. november 1960 leta, v nesreči pa naj bi skupaj z barko potonili vsi člani posadke. Ostanki razbitine naj bi ležali na max. globini 52 metrov. Wreck so že obiskali tudi potapljači, čeprav ne prav pogosto, torej prav veliko potopov na wrecku ni bilo zabeleženih.
Na dan potopa je bilo vreme precej dvomljivo, jugo se je krepil in vse skupaj ni obetalo prav veliko. Dejan je iz Krka s svojo barko, ki je primerna za manjše skupine tehničnih potapljačev, recimo nekje do 12 potapljačev, prišel v Staro Baško, kjer smo se vkrcali in odpravili na potop. Kot rečeno je bil jugo že kar močan, ocena je bila, da izplujemo in poizkušamo opraviti potop. Pot do lokacije ni dolga, Dejan je lokacijo že označil z bojo, edino opremljanje, ki je bilo zaradi valov in obilice opreme, ki jo je bilo zaradi načrtovanega dolgega potopa res veliko, smo opravili v zaveterju otočka Galun. Po skoku v morje in manjših tehničnih težavah z opremo sva se ob vrvi površinske boje z Boštjanom potopila do dna na globini 53 metrov, vendar wrecka nisva našla. Po kar dolgotrajnem »prečesavanju« dna sva v 20 minuti potopa našla wreck in ekipi na barki poslala signal, da je lokacija ok, fantje so potem postavili deko polje in pričeli s potopom. Wreck je v slabem stanju, barka je bila lesena in je že dodobra razpadla, vendar pa je na njej še vsa oprema in tudi ostanki tovora. Poleg tega je videti kar nekaj detajlov od velikih admiralskih sider do ladijskega zvona in še kaj bi se našlo. Dolžina wrecka ni večja kot slabih štirideset metrov, max. globina potapljanja pa je 53 metrov. Kakorkoli, opravili smo zanimiv potop, Mitja je vse skupaj tudi fotografiral, žal pa nam je bilo zadnje ekipe potapljačev, ki wrecka ni našla, predvsem zaradi prekinjene vodilne vrvice med vrvjo, ki je »držala« površinsko bojo in wreckom, ki je bil od te vrvi oddaljen dobrih 25 metrov.
Klub neugodnim razmeram in tudi malce razočaranja nekaterih, ki niso našli wrecka, kot rečeno predvsem zaradi spleta okoliščin, smo bili s potopom in potapljaškim dnem več kot zadovoljni. Potopili smo se na lokacijo, kjer se ni potapljalo ravno veliko potapljačev, ogledali smo si malce drugačen wreck z veliko drobnimi zanimivostmi in si nabrali novih izkušenj. Globina potapljanja sicer ni hudo velika, vendar pa tehnični potop z daljšim časom dna in dolgimi dekompresijskimi postanki zahteva dobro pripravljenost, odlično opremo in uigrano ekipo. Ob podoživljanju potopa in snovanju načrtov za naprej smo se dogovorili, da bomo jeseni poizkusili opraviti še en potop na tej lokaciji in še bolj natančno pregledati wreck.
Fotografije Mitje Kočarja s potapljanja na tej lokaciji si boste lahko v kratkem ogledate v fotogaleriji tukaj !
SSI TXR team
