Ekspedicija ekipe KRNICA DIVE v potopljene jame Cetinske krajine

Ekspedicija ekipe KRNICA DIVE v potopljene jame Cetinske krajine – poročilo Petra Slokana

Podal bi vam rad nekaj podatkov o mojem potapljanju na izvirih reke Cetine, 7 – 10.4.2011

Ekspedicija je bila sestavljena mednarodno, in z zahtevanim znanjem potapljanja v jamah. Povabilo je bilo s strani potapljaškega centra Krnica Dive. Glavni organizator, pa je bil Andeljko Novosel, znani hrvaški hidrolog geolog. Namen ekspedicije je bil, izmera glavnega izvira reke Cetine Milaševo ali Glavaš, drugi glavni cilj, je bil dokončanje izmer drugega izvira Vukovičevo vrelo, ki je v bližini Glavaša. Zadnji cilj, pa je bil poiskati izvir Radonije, ki je v jezeru Peruca, oddaljen nekaj kilometrov od obeh glavnih lokacij.

Andjelko nam je pojasnil zakonodajo o potapljanju na zaščitenem območju, s tem, da je Vukovičevo vrelo pod direktnim nadzorom in se za potapljanje potrebuje posebno dovoljenje. Sama raziskava bo del doktorske disertacije Andjelka in iz tega razloga skic in preciznih podatkov ne morem podajati.

Nastanjeni smo bili v hotelu Mihovil v Kninu. Logistika in polnjenje jeklenk na samem mestu potapljanja Vukovičevo vrelo.

Nekaj hidroloških podatkov o reki Cetini. Reka Cetina je tipična Kraška reka. Voda prihaja iz zgornjih horizontov Bosne preko razpok in kanalov pod goro Dinaro. Glavni izvir se oblikuje na meji s severa na Cetinjskem polju. Sestavljen je iz 18 izvirov, od katerih sta dva mogoča za potapljanje. To sta že omenjena Glavaš in Vukovičevo vrelo. Oddaljeno od Knina cca. 30km.

Glavaš z največjo dosedanjo doseženo globino cca. 110m. Trenutno se globje ne da penetrirati zaradi kamnitih gmot in močnega pretoka vode. Glavaš ima obliko lijaka kateri se nekje na cca. 85m pod kotom 45°podaljša do globine 110m. Ima dva stranska horizontalna rova. Prvi je na cca. 18m in drugi na cca. 37m Oba rova sta nedejavna in v sam izvir voda ne priteka, po dosedanjih raziskavah. Značilnost drugega rova je tudi takojšen slepi rov(kamin) v vertikalni smeri, višine cca. 8-10m in širine cca. 6m, ki se potem podaljša v rov. V obeh stranskih rovih je ogromno lahkega rjavega(zemlja) sedimenta, kateri se že ob najmanjšem premikanju dvigne.
Izvir Glavaš smo premerili do globine cca. 75m. Zaradi težavnosti izvajanja meritev se globje niti nismo potapljali, niti ko smo postavljali vodilno vrvico. Delno izmerjena sta bila tudi stranska rova, izmerjeni so bili azimuti, ravno tako tudi ˝kamina˝.

Vukovičevo vrelo, je v bistvu črpališče pitne vode in se v njem brez posebnega dovoljenja ni mogoče potapljat. V izvir se spustiš iz samega črpališča na globino 37m. Nato se prelomi pod kotom 90° in tako pridemo v glavne rove ali sam izvir. Vstop v izvir je nekoliko težaven saj je vstop po dimenziji ozek in se potrebno preriniti skozi vhod v dokaj veliko dvorano. Potem se samo potapljanje spremeni v eno samo fantazijo. Notranjost je sestavljena iz bele kamenine. Rovi se dvigujejo potem na nekje 10 – 15m globine. Globina se stalno spreminja. Dvorane in rovi so velikih dimenzij in z veliko stranskimi rovi. Voda v bistvu priteka iz različnih rovov in je določitev dokaj težavna kje je glavni dovod izvira. Andjelko je prepričan, da obstaja povezava med Glavašom in Vukovičevim vrelom. To trditev bi rad dokazal in mi jo bomo poizkušali najti, v kolikor je seveda mogoče penetrirati.

Izvir Vukovičevo vrelo smo premerili in tudi nekaj stranskih rovov. S pomočjo skuterjev smo glavni rov preplavali in prišli do suhe jame, katera se potem podaljša v nove rove. Suha jama ja v bistvu malo jezero katero se potem razčleni v nove rove iz katerih doteka voda ali pa so samo zaliti z vodo. Glavni rov smo podaljšali tudi za cca. 100m. Celoten sistem po ocenah Andjelka je vsak zase dolg najmanj 2000m, skupno naj bi bilo po njegovi oceni med 4000 – 5000m razvejanega podvodnega sistema, od katerega pa je dosedaj raziskanega in premerjenega cca. 800 - 1000m. Na novo raziskan del smo opremili z vodilno vrvico. Naslednje raziskave bodo usmerjene predvsem v podaljšanje glavnega rova in iskanja povezave z glavnim izvirom Glavaš.

Izvir Radonije je podoben Vukovičevo vrelo in je v jezeru Peruca. Izvira oz. rova do sedaj še niso našli, po zatrjevanju Andjelka. Samo jezero je veliko in iskanje je bilo dokaj problematično saj je favna bogata. Globina samega jezera niha med 2 – 3m. S pomočjo skuterjev smo enega izmed izvirov našli. Obstaja pa baje drugi, ki ga bomo poizkušali najti naslednjič. V najdenem rovu smo označili vstop, ki je razmeroma ozek, vstop mora biti posamično in še to dokaj oteženo, tok ni močan. Postavljene je cca. 70m glavne vodilne vrvice. Vidljivost je nekje do 8-10m in se mestoma spremeni tudi na precej manj. Rov je v celoti dokaj ozek in ni nekih večjih dvoran, kar je bilo do sedaj raziskanega. Potapljača morata plavati eden za drugim in nikakor ne vštric.

Ekipa: